»Stabilno omrežje za oskrbo z električno energijo je pomemben steber evropskega notranjega energetskega trga in nepogrešljiv ključni element za doseganje zelene preobrazbe.« Evropska komisija (v nadaljevanju »Evropska komisija«) je v nedavno objavljenem »Akcijskem načrtu za izgradnjo omrežja Evropske unije« jasno navedla, da se mora evropsko elektroenergetsko omrežje premakniti v smeri, da bo »pametnejše, bolj decentralizirano in bolj prilagodljivo«. V ta namen namerava Evropska komisija do leta 2030 vložiti 584 milijard evrov v posodobitev elektroenergetskega omrežja.
Za potezo Evropske komisije stoji vse večja zaskrbljenost energetske skupnosti zaradi počasnega napredka pri gradnji evropskega elektroenergetskega omrežja. Analitiki na splošno menijo, da je trenutno elektroenergetsko omrežje EU premajhno, relativno zaostalo, preveč centralizirano in premalo povezano ter se sooča s številnimi izzivi.
Prvič, starajoče se prenosno in distribucijsko omrežje ne more zadostiti naraščajočemu povpraševanju po električni energiji. Napoveduje se, da se bo do leta 2030 poraba električne energije v EU povečala za približno 60 % v primerjavi s sedanjo ravnjo. Trenutno je približno 40 % evropskih omrežij za distribucijo električne energije v uporabi že več kot 40 let in so manj kot 10 let oddaljena od konca svoje prvotne načrtovane življenjske dobe. Starajoče se elektroenergetsko omrežje ne le izgublja učinkovitost pri prenosu energije, temveč predstavlja tudi potencialna varnostna tveganja.
Drugič, zagon rasti tako na strani ponudbe kot povpraševanja po obnovljivih virih energije predstavlja preizkus za obstoječa omrežja. Milijoni novih strešnih sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk in lokalnih energetskih skupnosti bodo potrebovali dostop do omrežja, medtem ko bo naraščajoče povpraševanje po polnjenju električnih vozil in proizvodnji vodika zahtevalo bolj prilagodljive in napredne omrežne sisteme.
Poleg tega se mnogi proizvajalci električne energije pritožujejo nad zapletenim regulativnim postopkom. »Načrt« ugotavlja, da morajo v mnogih državah projekti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov dolgo čakati na pridobitev pravic do priključitve na omrežje. Leonhard Birnbaum, vodja Evropske zveze elektroenergetske industrije in izvršni direktor nemške skupine E.ON, se je nekoč pritožil: »Tudi vloga E.ON-a za dostop do omrežja, ki je največje nemško komunalno podjetje, ni bila uspešna.«
Poleg tega so naraščajoče transakcije z električno energijo znotraj EU postavile tudi višje zahteve glede medsebojne povezanosti omrežij med državami članicami. Svet za zunanje odnose, znana evropska možganska skupina, je v poročilu poudaril, da lahko država članica, kadar nima domače proizvodnje električne energije, pridobi energijo iz drugih držav, kar bo okrepilo energetsko odpornost celotne Evrope. Na primer, med ekstremno visokimi temperaturami poleti 2022 so francoske jedrske elektrarne zmanjšale proizvodnjo električne energije in namesto tega povečale uvoz električne energije iz Združenega kraljestva, Španije, Nemčije in Belgije, da bi zagotovile domače povpraševanje.
Izračuni Evropskega združenja operaterjev prenosnih sistemov (European Transmission System Operators Alliance), ki zastopa 39 evropskih elektroenergetskih podjetij, kažejo, da bi se morala v naslednjih sedmih letih čezmejna prenosna infrastruktura EU podvojiti, do leta 2025 pa bi bilo treba dodati 23 GW zmogljivosti. Na tej podlagi bo do leta 2030 letos dodanih še 64 GW zmogljivosti.
Da bi se odzvala na te neizbežne izzive, je Evropska komisija v načrtu opredelila sedem ključnih področij, na katera se bo treba osredotočiti, vključno s pospešitvijo izvajanja obstoječih projektov in razvojem novih projektov, krepitvijo dolgoročnega načrtovanja omrežja, uvedbo naprednega regulativnega okvira in izboljšanjem elektroenergetskega omrežja. Inteligentna raven, razširitev finančnih kanalov, poenostavitev postopka odobritve licenc ter izboljšanje in okrepitev dobavne verige itd. Načrt predlaga posebne akcijske ideje za vsako od zgoraj navedenih področij.
Gilles Dixon, izvršni direktor Evropskega združenja za vetrno energijo, meni, da je uvedba »načrta« s strani Evropske komisije »pametna poteza«. »To kaže, da je Evropska komisija spoznala, da brez obsežnih naložb v elektroenergetsko omrežje ni mogoče doseči energetskega prehoda.« Dickson je cenil poudarek načrta na standardizaciji dobavne verige elektroenergetskega omrežja. »Operaterji prenosnih sistemov morajo prejeti jasne spodbude za nakup standardizirane opreme.«
Medtem je Dickson poudaril potrebo po nujnih ukrepih, zlasti za obravnavo čakalne vrste projektov obnovljivih virov energije, ki zaprosijo za priključitev na omrežje. Dickson je dejal, da je pomembno zagotoviti, da se prednost da projektom, ki so najbolj zreli, strateški in imajo največjo verjetnost za gradnjo, ter se izogniti temu, da bi "spekulativni projekti stvari uničili". Dickson je tudi pozval javne banke, kot je Evropska investicijska banka, naj zagotovijo kontragarancije za velike infrastrukturne projekte.
V okviru aktivnega spodbujanja modernizacije elektroenergetskega omrežja s strani EU bi morale vse države članice sodelovati pri premagovanju izzivov in spodbujanju večjih prebojev pri gradnji evropskega elektroenergetskega omrežja. Le tako se lahko Evropa premakne proti bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.
Susie
Sečuansko zeleno znanost in tehnologija d.o.o.
0086 19302815938
Čas objave: 22. januar 2024
